Igralna terapija za otroke
Kadar so otroci v stiski pogosto ne zmorejo ubesedit svojega doživljanja, saj njihov verbalni razvoj zaostaja za kognitivnim razvojem. Najlažje se izrazijo skozi igro, ki je otrokov naraven način izražanja občutkov, misli in dojemanja sveta.
Igralna terapija je strokovno podprt pristop, ki v procesu terapije uporablja tehniko igre. Terapevt s pomočjo igre in kreativnih medijev (glino, barvami za slikanje, peskom, lutkami, plesom id.) vstopi v otrokov svet doživljanja, čutenja in razmišljanja ter otroku pomaga izraziti občutke. V igralni terapiji igrače in drugi pripomočki postanejo objekt na katerega otrok na varen način projicira svoja težka čutenja, kot so jeza, strah, sram id. Čustva tako dobijo zunanji izraz, kar otroku prinese olajšanje in pomiritev. Hkrati se otrok preko simbolne igre uči prepoznati čustva, jih ubesediti in izraziti na bolj funkcionalen način. Igra otroku omogoči, da raziskuje vloge v odnosih, razvija empatijo, pridobiva socialne veščine ter v ustvarjanju novih izkušenj razvija pozitivno samopodobo.
Igralna terapija otroku zagotavlja varen prostor v katerem s pomočjo igre poišče lastne notranje vire moči in se ob podpori terapevta sooči z svojo stisko.
Psihoterapija za mladostnike
Obdobje najstništva je čas velikih sprememb, ki pa ga pogosto zaznamujejo nihanja v razpoloženju impulzivno vedenje in nepredvidljivost v vedenju. Mladostnik, ki je v stiski pogosto težko prepozna in izrazi čustva, kar lahko vodi do različnih čustvenih, vedenjskih ali zdravstvenih težav, ki jih zdravstvo ne zmore pojasniti.
Terapija za mladostnike se prilagodi in poteka pogovorno z sočasno uporabo kreativnih medijev (gline, likovnih materialov, peskovnika id.). Mladostnik se skozi ustvarjanje uči prepoznavati svoja čustva, jih sprejeti in izraziti na varen in sprejemljiv način. V zaupnem terapevtskem odnosu, prihaja v stik s svojimi občutki in telesom, se sooči s težkimi čutenji in razvija pozitivno podobo sebe.
Komu je namenjena?
Igralna terapija je namenjena otrokom in mladostnikom med 2. in 18. letom starosti, ki se soočajo s:
- čustvenimi in vedenjskimi težavami (doživljajo strahove in tesnobo, žalost, depresijo, se vedejo agresivno, težko nadzorujejo jezo ali se umikajo in zapirajo vase)
- doživljajo posledice travme
- so bili priča nasilju ali so bili sami žrtev psihične, fizične ali spolne zlorabe
- so utrpeli izgubo ali so v procesu žalovanja
- se soočajo z ločitvijo staršev
- doživljajo nepojasnjene psihosomatske težave (bolečine v trebuhu, glavoboli)
- močijo posteljo po tem, ko so to že prerasli
- se samopoškodujejo
- zlorabljajo substance
- imajo težavami s slabo samopodobo
- imajo težave v družinskih odnosih
- imajo težavami v medvrstniških odnosih
- imajo težave povezane s šolo ali vrtcem
- imajo nenaden upad šolskega uspeha
- v primerih rejništva ali posvojitve
Kako poteka?
Starši ali skrbniki se pred pričetkom terapije, udeležijo uvodnega razgovora, brez prisotnosti otrok. V uvodnem razgovoru pridobimo pomembne informacije o otrokovi /mladostnikovi težavi in predstavimo potek terapevtskega procesa. Skupaj pripravimo okvirni načrt terapevtskega dela in določimo termin srečanj, ki ostaja tekom terapevtskega procesa enak.
Igralna terapija poteka individualno enkrat tedensko in traja od 30 minut do 50 minut, odvisno od otrokove starosti. Po koncu vsake terapije sledi kratko (10 min) srečanje s starši.
Število srečanj, ki jih otrok potrebuje preden pride do trajnega izboljšanja je variabilno in je odvisno predvsem od otrokove težave s katero se sooča. Navadno se število terapij giblje med 15 in 20 terapevtskih srečanj. Zdravljenje je lahko tudi krajše ali daljše, odvisno od otrokovih potreb in težave s katero otrok sooča. Najmanjše priporočeno število obiskov je 12 srečanj - en terapevtski ciklus. Po vsaki peti terapiji z otrokom, sledi srečanje s starši.
Učinkovitost igralne terapije je veliko večja kadar v procesu otrokovega zdravljenja sodelujejo starši oz. skrbniki. Simptomatično vedenje, ki ga otrok odigrava je navadno posledica čutenj, ki prehajajo znotraj celotnega družinskega sistema, zato je vključitev v individualno ali družinsko terapijo priporočljiva tudi za starše.
Svetovalni razgovor s starši
Vključenost staršev v otrokov terapevtski proces je eden iz med bistvenih dejavnikov pri otrokovem napredku v terapiji.
Svetovalni pogovor s starši poteka po vsaki peti terapiji z otrokom in je namenjen pomoči staršem, da lahko sami kar najbolje podprejo svojega otroka. V srečanju s starši ovrednotimo dogajanje v terapiji z otrokom ali mladostnikom, nudimo psihoedukacijo in individualno svetovanje ter podporo v ustvarjanju varnega odnosa z otrokom.